26.03.2024 | Matura

Kako napisati esej na maturi?

Esej na maturi je zelo pomemben, saj predstavlja kar polovico skupne ocene pri slovenščini na maturi. Zaradi tega se je nanj treba zelo dobro pripraviti. Ker ni več veliko časa za to, da se dobro pripraviš nanj, smo ti pripravili nekaj napotkov, ki ti bodo pomagali pri tem, da bo tvoj esej na maturi ocenjen čim bolje!

Kaj moraš vedeti o eseju na maturi?

Sam lahko izbereš, ali boš pisal razpravljalni esej s primerjavo prebranih del ali razlagalni oziroma interpretativni esej na podlagi izbranega odlomka.

• Časa za pisanje je 120 minut oziroma 2 uri.
• Esej na maturi mora biti dolg vsaj 600 besed.
• Pozitivno ocenjen esej na maturi ti lahko prinese največ 50 točk.
• 30 točk lahko dobiš za vsebino in 20 točk za jezik, pri katerem se ocenjujejo jezikovna pravilnost, slog in ustrezna zgradba.

Navodila za dobro napisan esej na maturi

Ne glede na to, ali se odločiš pisati razpravljalni ali interpretativni esej na maturi, je treba v njem pokazati tako dobro poznavanje vseh knjig, ki jih je bilo treba prebrati, kot tudi obvladovanje slovenskega knjižnega jezika in pravopisnih pravil. Če torej želiš doseči čim boljšo oceno, moraš obvladati oboje, hkrati pa moraš znati tudi argumentirati oziroma utemeljiti vse, kar napišeš.

1. Si že prebral knjige? Preberi jih še enkrat!

Dobro poznavanje vsebine vseh knjig je ključnega pomena, zato jih moraš res podrobno prebrati. Poznati moraš teme in motive, ki se pojavijo v vseh delih, čas dogajanja ter zgodovinski in družbeni kontekst, vse glavne in stranske osebe, ki nastopajo v vseh knjigah, ter njihova imena in značaj, odnose med osebami in kako se ti spreminjajo skozi zgodbo, pomen simbolov, ki se pojavijo v izbranih dramah, itd. Več kot boš imel znanja, lažje bo napisati esej!

2. Izlušči bistvene informacije in strni svoje znanje!

Najbolje je, če si že med branjem delaš izpiske. Nič ni narobe, če informacije poiščeš tudi drugje – v zapiskih, ki ste jih naredili pri pouku, v učbeniku, v drugi literaturi ali na spletu – vedeti moraš le, da je na koncu vse tvoje znanje treba strniti, da boš lahko v vsakem trenutku iz vsega, kar veš, izluščil bistvo. Če boš imel na enem mestu napisane vse bistvene informacije, bo tudi ponavljanje in utrjevanje znanja tik pred pisanjem eseja veliko bolj enostavno!

3. Nauči se, kako se napiše dober esej!

Imaš težave s pisanjem eseja? Se sprašuješ, kako dolgi naj bodo odstavki in koliko naj jih bo? Ne veš, kako bi oblikoval zaključek? Tehniko pisanja eseja se da vsekakor naučiti. Za to je potrebno poznavanje nekaterih pravil ter veliko vaje, da znaš ta pravila uporabiti v praksi. Za čim boljšo oceno na maturi pa se moraš naučiti še pozorno brati navodila. Če v navodilih piše, da je treba dve osebi primerjati med seboj, samo opis teh dveh oseb ne bo dovolj, da bi dobil vse točke. Zato je treba navodila natančno prebrati in iz njih izluščiti, kaj zahtevajo od tebe.

4. Naredi si dober osnutek!

Časa za pisanje eseja na maturi je več kot dovolj, saj imaš na voljo kar 2 uri. Zato nikar ne hiti s pisanjem, ampak najprej podrobno preberi navodila, nato pa razmisli o njih in si naredi osnutek v obliki miselnega vzorca ali alinej. Napiši si ključne oporne točke, ki jih želiš izpostaviti, na koncu pa še preveri, če si pri tem upošteval prav vse, kar od tebe zahtevajo navodila. Ko imaš enkrat narejen dober osnutek, bo pisanje steklo kar samo od sebe!

5. Vsak esej na maturi mora imeti uvod, jedro in zaključek.

Ustrezna zgradba besedila je eden od kriterijev pri ocenjevanju, ki mu je najlažje zadostiti. Pri tem ti lahko pomaga dobro napisan osnutek, ki poskrbi za to, da bo imel tvoj esej na maturi rdečo nit, hkrati pa bo smiselno razdeljen na uvod, jedro in zaključek. V uvodu se izpostavi osrednji problem ali tezo eseja, ki je navadno nakazana tudi v prvem delu navodil. Nadaljnja navodila se nanašajo na jedro, v katerem moraš začetno tezo izpeljati, jo razčleniti in argumentirati s primeri iz odlomka ali obeh romanov. Pri tem lahko dodaš tudi lastno mnenje, ki mora biti prav tako utemeljeno. Na koncu napišeš še zaključek, v katerem odgovoriš na uvodno tezo ter tako esej povežeš v zaokroženo celoto.

6. Ponovi pravopisna pravila!

Če napišeš še tako vsebinsko odličen esej, to še ne pomeni, da boš dobil odlično oceno. Ocenjuje se namreč tako vsebina kot tudi jezik in slog pisanja. Pravopisne napake so tiste, zaradi česar navadno dijaki izgubijo celo največ točk. Zaradi tega je med pripravami na pisanje maturitetnega eseja pametno ponoviti tudi pravopisna pravila ter jih dobro utrditi. To ti bo navsezadnje koristilo tudi na drugem delu mature iz slovenščine, ko te čaka izpolnjevanje maturitetne pole!

7. Upoštevaj strukturo tez, delnih tez in TRU!

Pri pisanju eseja bodi pozoren predvsem na naslednje; dober esej bralca uvede v branje vsakega odstavka posebej, kar pomeni, da mora vsak odstavek vsebovati teze (v uvodu) in delne teze (v jedru). Teze (in delne teze) so namreč tiste, ki esej strukturirajo in ga organizirajo. Glavno tezo vzpostaviš v uvodu in velja za rdečo nit pisanja. Delne teze so prve povedi vsakega jedrnega odstavka in so misli oz. trditve glede na dana izhodiščna vprašanja. Vsak jedrni odstavek pa ne vsebuje zgolj delnih tez, ampak tudi TRU.

Kaj je TRU?

TRU je kratica, ki jo razvežemo v trditev, razlago in utemeljitev. Dobro napisano jedro je podlaga za dober esej, kar pomeni, da moraš vsako trditev podkrepiti z ustrezno razlago in utemeljitvijo. Tako vključi dokaze, primere in morebitne citate iz dela. Pazi tudi na ustrezno uporabo veznikov; npr. veznik ker vzpostavlja vzrok, medtem ko veznik zato vzpostavlja posledico. Z vezniki, kot so saj, kajti, namreč pojasnjujemo, medtem ko z veznikoma torej, zatorej sklepamo.

8. Ne boj se uporabljati »povezovalcev/organizatorjev«!

Povezovalci so tisti, ki eseje po eni strani bogatijo, po drugi strani pa ocenjevalcem omogočajo lažje in hitrejše branje. Kako? Primerjavo lahko ustvarimo tako, da uporabimo povezovalce v primerjavi, v nasprotju, na drugi strani … Pri razlaganju in utemeljevanju se držimo načela dokazovanja, zato lahko pri dokazovanju uporabljamo povezovalce to se kaže, to je razvidno, kakor/kot piše avtor … Povezovalni most med splošno tezo in specifično tezo, ki ju napišeš v uvodu, lahko povežeš s povezovalcem tudi. Ne samo, da povezovalci prispevajo k berljivosti eseja, ampak skrbijo predvsem za tvojo orientacijo in trdno strukturo eseja.

 9. Vadi, vadi, vadi!

Najpomembnejša pa je zagotovo vaja, zato je treba napisati čim več poskusnih esejev. Tako bo zate pisanje eseja postalo rutina, pri tem pa boš uril tako tehniko pisanja kot pravopisna pravila Pri tem boš tudi poglabljal poznavanje vseh štirih knjig in se naučil razmišljati o njihovi vsebini iz različnih zornih kotov. Tako bo esej na maturi veliko lažje napisati tudi takrat, ko bo šlo zares!

Esej na maturi 2024

Esej na maturi 2024 – pomembne iztočnice

Državna komisija za splošno maturo je v Razpisu tematskega sklopa iz književnosti za izpit splošne mature iz slovenščine 2024 napisala, da bodo dijaki_nje v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku splošne mature pisali_e šolski esej na podlagi razpisanega tematskega sklopa Ujeti ali svobodni?.

Na podlagi razpisanega sklopa bodo kandidati_ke pisali_e razpravljalni oziroma interpretativni/razlagalni esej. Naslova zanju bodo prejeli_e neposredno pred izpitom. Za interpretativni/razlagalni esej bo predložen še neobravnavani odlomek enega izmed književnih del, navedenih v tem razpisu.

Besedila (v celoti): Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata, Drago Jančar: Veliki briljantni valček, Tjaša Mislej: Naše skladišče.

Tako za razpravljalni kot za interpretativni esej bo podan en naslov.

(povzeto po: Razpis tematskega sklopa iz književnosti za izpit splošne mature iz slovenščine 2024)

Za esej na maturi 2024 je razpisan tematski sklop Ujeti ali svobodni?, ki sloni na štirih zgoraj omenjenih dramah. Drame ste zagotovo že prebrali_e, pomembno pa je, da ustvarimo vsebinsko strukturo in primerjave, ki bodo olajšale pisanje. Maturantje_ke, z iztočnicami in kratkim testom, ki sledi v nadaljevanju, vam bomo pomagali, da bo vaš esej resnično dober!

Strukturirajmo prebrano … Čas je za kratek test!

 Kako bi označili Simona in Volodjo, glavna lika Jančarjeve drame Veliki briljantni valček?

1. Ali so kateri od likov v teh dramah prikazani kot aktivni pobudniki sprememb ali so vsi zgolj pasivni opazovalci družbenih dogajanj?
2. Dogajanje v vseh štirih dramah temelji na nenehnem prepletanju družbenih razmerij in osebnih odločitev likov, ki si, nekateri bolj in drugi manj, v svoji fizični ali psihični ujetosti prizadevajo doseči svobodo. Ali so liki dejansko ujeti ali gre bolj za to, da so ujeti v svoj notranji svet?

Rešitve testa

 Odgovor na 1. vprašanje:

 Simon Veber je eden od dveh glavnih likov v Jančarjevi drami in lahko bi ga označili za protagonista. Kot intelektualec in zgodovinar predstavlja simbolično grožnjo političnemu sistemu, zato se pod vsiljeno pretvezo, da je zmešan in povrh tega še alkoholik, sploh znajde v psihiatričnem zavodu. Simon se na začetku odločno bori proti temu, da so ga zaprli v psihiatrično bolnišnico, zaveda se, da v resnici ni zmešan in da je bil zgolj izjemno zavzet za raziskovanje življenja poljskega oficirja Drohojowskega, kar so v zavodu napačno razumeli kot to, da je prevzel oficirjevo identiteto. Kmalu pa postane žrtev razmer v zavodu in se tudi njemu zares zmeša. Okliče se za Drohojowskega in si s tem, ko podleže norosti, na nek način zagotovi svobodo, saj se zdi norost kot edini pobeg, ki si ga lahko osebe v zavodu privoščijo.

Volodja je uslužbenec v zavodu Svoboda osvobaja. Za razliko od Simona je neizobražen človek, ki stremi k temu, da bi imel čim več moči in nadvlade nad drugimi. V zunanjem svetu bi bil verjetno on tisti, ki bi bil podrejen človeku, kot je Simon, tukaj pa so vloge obrnjene in Volodja to s pridom izkorišča. Volodja je izjemno surov človek, uživa v sadističnem ravnanju s pacienti zavoda in ves čas mora imeti občutek moči. V resnici pa je izjemno šibek in negotov lik in prav zato poskuša navzven zgraditi to močno, dominantno persono.

Odgovor na 2. vprašanje:

V vseh štirih dramah se morda na prvi pogled zdi, da so liki vdani v usodo (nekateri že od začetka, nekateri v to stanje preidejo sčasoma), po podrobnejši analizi pa je nedvomno opaziti nianse med bolj aktivnimi in bolj pasivnimi liki.

V Grumovi drami

bi lahko med bolj aktivne like zagotovo uvrstili Hano, ki se poskuša ubraniti pred Prelihom, tako da ga s svečnikom udari po glavi. Aktivno dogajanje želi spodbuditi tudi služkinja Tereza, ko (sicer nevede, da Hana govori o svojem posilstvu) vztraja pri tem, da bi bilo treba to grozljivo dejanje razodeti. Med najbolj pasivnimi liki v drami Dogodek v mestu Gogi sta gotovo sestri Tarbula in Afra, ki imata veliko za povedati o vseh ostalih, hkrati pa ne naredita praktično nič, da bi izboljšali lastno življenje. Tudi Klikot, ki Hani ves čas piše ljubezenska pisma, a jih nikoli ne pošlje, ostaja izrazito pasiven v agoniji neizrečene ljubezni.

V Jančarjevi drami

je Simon na začetku izjemno aktiven lik, ki se na vse pretege poskuša osvoboditi iz psihiatričnega zavoda, kmalu pa se tudi sam vda v usodo in norost. Volodja v svojih sadističnih podvigih gotovo ni pasiven, je pa pasiven s tem, ko ne raziskuje svojih notranjih frustracij in njihovega izvora, s čimer še naprej prizadeje bolečino nedolžnim in ranljivim pacientom. Tudi Doktor povsem brezvestno škoduje pacientom in, namesto da bi poskrbel za izboljšanje njihovega stanja, še bolj stre njihovega duha in jih oropa lastne identitete in svobode.

V drami Tjaše Mislej

spoznamo štiri delavke v skladišču, ki dneve in noči preživijo na svojem delovnem mestu. V svojem delu so torej aktivne, še zdaleč pa niso aktivne pri tem, da bi se osvobodile rutine in si ustvarile boljše pogoje za življenje. Vse imajo svoje sanje (Evelin si želi nastopati, Maria bi rada postala pisateljica, Suzi si želi odpreti svojo cvetličarno, Vera pa nestrpno čaka na upokojitev), a jim ne uspe uiti skladišču, ki je njihovo zatočišče pred resničnim svetom, v katerem sanje niso nujno vedno uresničljive in kjer na svoji poti doseganja ciljev pogosto naletimo na ovire in poraze.

V Sartrovi drami

se osebe sprva zdijo kot pasivni opazovalci svojih okoliščin, njihova dejanja in interakcije pa sčasoma razkrijejo globlje plasti njihovih likov in njihove boje. Garcin na začetku deluje vdan v usodo in se poskuša čustveno oddaljiti od Inès in Estelle, potem pa začne izkazovati vedno večjo mero obupanosti, da opraviči samega sebe in da se aktivno sooči s svojimi preteklimi dejanji. Inès je morda najbolj aktiven lik v igri. Je odprto konfrontacijska in kritična do drugih. Njena odločenost, da se ne prilagodi družbenim normam, in njena vztrajnost pri soočanju z resnico kažeta proaktivni pristop k njenim okoliščinam. Estelle se sprva sicer zdi pasivna in odvisna od drugih za potrditev in odobravanje, vendar tekom igre tudi ona doživi transformacijo. Njena rastoča zavest o lastni površnosti in posledicah njenih dejanj jo spodbudi k soočanju z željami in iskanju globljega razumevanja sebe.

 Odgovor na 3. vprašanje:

 V dramah Slavka Gruma in Jean-Paula Sartra je ujetost likov predstavljena tako fizično kot tudi psihično. V obeh dramah so liki zaprti v določenem prostoru, vendar pa je njihova resnična ujetost pogosto bolj psihične narave. To poudarja idejo, da so liki tudi ujeti v lastne misli, občutke in prepričanja, kar močno vpliva na njihova dejanja in odločitve. Čeprav je zunanja omejitev prisotna (npr. fizična zaprtost v sobi), je notranja ujetost pogosto bolj poudarjena in je tista, ki posameznike omejuje v največji meri.

V delu Draga Jančarja se liki soočajo z različnimi oblikami ujetosti, tako fizičnimi kot psihičnimi. Ta drama pogosto raziskuje, kako družbene norme, ideologije in zgodovinski dogodki vplivajo na posameznike in jih ujetost na nek način določa. Tudi če se poskušajo osvoboditi (primer Simona), je to na koncu praktično nemogoče, zato se zdi sprejetje norosti najboljša oblika »svobode«, ki si jo lahko za štirimi stenami psihiatričnega zavoda privoščijo.

V dramskem delu Tjaše Mislej se liki soočajo z notranjimi in zunanjimi izzivi, ki vplivajo na njihovo zmožnost, da dosežejo svobodo. Čeprav so liki fizično zaprti v skladišču, je njihova notranja ujetost prav tako pomembna za razvoj zgodbe in je pravzaprav ključna. Liki so ujeti v kapitalistični ustroj, ki ga v teoriji vsak posameznik, tudi mi, lahko zapusti, vendar pa je to izredno težko storiti.

Tako lahko sklepamo, da je ujetost likov v teh dramah večplastna in kompleksna, saj vključuje tako zunanje kot tudi notranje omejitve. Razmišljanja likov, njihovi odnosi in odločitve so prepleteni z družbenimi razmerji in osebnimi dilemami, ki vplivajo na njihovo sposobnost, da dosežejo svobodo.

e-Delavnica esej na maturi 2024

Poznavanje vsebine vseh štirih del je za esej izjemno pomembno, prav tako pa je pomembno, da znaš esej tudi dobro napisati. Tega se lahko naučiš na e-DELAVNICI Esej na maturi 2024, ki jo pripravljamo v učnem centru Horizont in ki predstavlja odlično pripravo na esej na maturi. Na njej se bomo naučili:

• uporabnih tehnik in načel pisanja eseja,
  ponovili tudi pravopisna pravila, ki ti bodo prišla prav pri pisanju,
• argumentiranja in uporabe DT (=delnih tez) in TRU (=teze, razlage, utemeljitve),
• katere so glavne značilnosti vseh štirih dram,
• kako argumentirano napisati primerjavo med dramami,
• odličnih trikov, ki ti lahko pomagajo pri pisanju eseja,
• katere so najpogostejše napake pri pisanju eseja in kako se jim izogniti,
• kako pri pisanju izgubiti čim manj točk.

Arhiv tematskih sklopov maturitetnih esejev prejšnjih let

Esej na maturi 2023

Državna komisija za splošno maturo je v Razpisu tematskega sklopa iz književnosti za izpit splošne mature iz slovenščine 2023 napisala, da bodo dijaki v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku splošne mature pisali šolski esej na podlagi razpisanega tematskega sklopa Ženska na odru sveta.

Na podlagi razpisanega sklopa bodo kandidati pisali razpravljalni oziroma interpretativni/razlagalni esej. Naslova zanju bodo prejeli neposredno pred izpitom. Za interpretativni/razlagalni esej bo predložen še neobravnavani odlomek enega izmed književnih del, navedenih v tem razpisu.

Besedila (v celoti): Sofoklej: Antigona, Henrik lbsen: Nora (Hiša lutk), Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi in Dominik Smole: Antigona.

Tako za razpravljalni kot za interpretativni esej bo dan en naslov.  (povzeto po Razpis tematskega sklopa iz književnosti za izpit splošne mature iz slovenščine 2023)

Za esej na maturi 2023 je razpisan tematski sklop Ženska na odru sveta, ki sloni na štirih dramah. Na dramah Antigona grškega tragika Sofokleja, Nora (Hiša lutk) norveškega dramatika Henrika Ibsena, Antigona slovenskega dramatika Dominika Smoleta in Dogodek v mestu Gogi slovenskega dramatika Slavka Gruma. Drame so zagotovo že prebrane, pomembno pa je, da poskušamo ustvariti vsebinsko strukturo in primerjave med njimi, ki bodo olajšale pisanje. Maturantje, z iztočnicami in kratkim testom, ki sledi v nadaljevanju, vam bomo pomagali, da bo vaš esej resnično dober!

Strukturirajmo prebrano … Čas je za kratek test!

1. »Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu!« je temeljno vodilo Sofoklejeve protagonistke Antigone. Kako bi jo označili?
2. Razložite, kako si iz ujetosti moškega sveta glavne junakinje vseh štirih dram prizadevajo iztrgati.
3. V dramah se prikriva veliko skrivnosti. Katere so glavne prepovedane skrivnosti?

 Rešitve testa

Odgovor na 1. vprašanje:

Antigonino temeljno načelo presega vsakršne delitve in aristokracijo, ki jo pooseblja novi kralj, ki ženski princip vladanja zavrača. Je zelo etično ozaveščena, Polinejk zanjo ni nič manj brat in človek, kot je Eteokel, zato si ga prizadeva za vsako ceno simbolično pokopati. Zavezana je človekovim etičnim načelom. Ne pozna sovraštva do soljudi, ampak je njeno vodilo ljubezen. Kljub temu da fizično propade, moralno zmaga in s svojimi vrednotami vzbuja upanje v boljši svet. Zelo plemenit ženski lik, ki je junaški, heroičen, pogumen.

Odgovor na 2. vprašanje:

Pri Sofoklejevi Antigoni si protagonistka prizadeva za pokop brata Polinejka. Zaveda se, da bo za uresničitev svoje moralne drže morala žrtvovati svoje mlado življenje, a se ne ustavi. Ne želi se ukloniti vladarjevemu ukazu, ostaja zvesta sama sebi in svojim etičnim načelom.

Protagonistka Nora v Ibsenovi drami Nora (Hiša lutk) se zave svojega položaja marionete, zave se, da ji življenje oblikujejo drugi, predvsem njen mož. Da bi se osvobodila in ponovno vzgojila v samostojno žensko, mora moža in otroke zapustiti – predvsem je človek.

Hana iz Grumovega Dogodka v mestu Gogi se želi soočiti s svojo travmo iz otroštva – posilstva. Ne želi biti več pod vplivom posiljevalca Preliha, želi se osvoboditi vezi na domači kraj Gogo in zaživeti. Hana tako obračuna s Prelihom, želi se posloviti od Goge in se vrniti k Franku.

Pasivni lik Antigone iz Smoletove drame Antigona se tako kot Sofoklejev glavni lik upre vladarjevemu ukazu in želi Polinejka pokopati. Spoznati mora zakone biti, ki vodijo življenje, ti zakoni pa so zakoni nadčutnega, presežnega sveta. Sprta je z obrazci zahtevanega navideznega reda in prazne sreče, želi si odkritosti, resnice.

Odgovor na 3. vprašanje:

Skrivnosti I

Nora svojo veliko skrivnost razkrije prijateljici Kristine. Pred leti si je brez privoljenja njenega očeta in moža izposodila denar za potovanje v Italijo, kajti to je lahko njenemu možu rešilo življenje. Ker ni želela obremenjevati svojega tedaj že na smrt bolnega očeta, ga ni prosila za posojilo, niti da bi ji bil porok in podpisal zadolžnico – denar si je izposodila od notarja Krogstada, zadolžnico pa brez očetove vednosti podpisala kar sama in v naglici navedla napačen datum. Svojemu možu skrivnosti ni razkrila, boječ se posledic. Kristine je prva, ki ji Nora zaupa skrivnost, prepričana, da ni storila ničesar narobe, in ponosna, da je možu rešila življenje in očetu prihranila muke. Njeno skrivnost je Krogstad v skrajni eksistencialni stiski primoran izdati.

Skrivnosti II

Drama Dogodek v mestu Gogi kar poka od različnih skrivnosti, a so te znane le bralcem, dramske osebe pa z njimi večinoma niso seznanjene. Marsikaj vesta sicer sestri Afra in Tarbula, Tereza Hanine izpovedi o grozljivi izkušnji »sošolke« ne razume, paranoični Gapit pa je prepričan, da mu prisluškujejo in že vedo za njegovo skrivnost, lutko Gizelo. Afra svoji sestri ker dvaintrideset let ne pove, da je Erik v resnici nikoli ni ljubil, nato pa vendarle tudi sama prizna, da tako kot sestra nikoli ni bila ljubljena. Klikotova skrivnost, tj. ljubezen do Hane iz sosednje hiše, je sicer skrbno varovana, toda pisar se zaupa Kvirinu, birič Kaps pa jo na podoknici Hani javno naznani in Klikota močno prizadene, da razmišlja o samomoru.

Skrivnosti III

Kreontu v Smoletovi Antigoni vdani stražar sporoči, da njegovi nečakinji Antigona in Ismena kršita njegov ukaz in iščeta truplo umrlega brata Polineika, a ga to ne vznemiri preveč. Zanima ga predvsem, ali je to še komu znano, in kako mu stražar zatrdi, da ve samo on, ga Kreon pohvali za vestno delo, pozneje pa za njim pošlje Paža, da ga ubije. Nečakinjima celo dovoli, da truplo poiščeta in pokopljeta, toda pod pogojem, da bo to ostala skrivnost, da ne pride v javnost. Kreontovo dovoljenje pa je razlog za razhod med sestrama.

Esej na maturi 2022

Državna komisija za splošno maturo je v Predlogu prilagoditev splošne mature 2022 napisala, da bodo dijaki v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku splošne mature pisali šolski esej na podlagi razpisanega tematskega sklopa V svetu blišča in bede. Komisija je sporočila, da bodo dijaki pri razpravljalnem eseju razpravljali ali o romanu Andreja Hienga Čudežni Feliks ali o obeh romanih (omenjeni Čudežni Feliks in F. Scott Fitzgerald Veliki Gatsby).

Tako bodo dijaki lahko izbirali med dvema naslovoma razpravljalnega eseja;

• ali takega, ki bo osredotočen le na roman Čudežni Feliks,
• ali takega, ki bo osredotočen na oba romana.

Komisija dodaja naslednje;

• Če se bodo dijaki odločili za razpravljali esej le o romanu Čudežni Feliks, bodo morali ta roman pri eni izmed postavk navodil s še enim književnim besedilom iz učnega načrta, ki ga bodo izbrali sami ali z romanom Veliki Gatsby.
• Če bodo izbrali razpravljalni esej o obeh romanih, primerjave z drugimi književnimi besedili ne bo.
• Pri interpretativnem/razlagalnem eseju bo predložen odlomek le iz romana Andreja Hienga Čudežni Feliks. (povzeto po Predlogu prilagoditev splošne mature 2022)

Za esej na maturi 2022 je razpisan tematski sklop V svetu blišča in bede, ki sloni na dveh romanih. Na romanu Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in na romanu Veliki Gatsby ameriškega pisatelja F. Scotta Fitzgeralda. Romana sta zagotovo že prebrana, pomembno pa je, da poskušamo ustvariti vsebinsko strukturo in primerjave med romanoma, ki bodo olajšale pisanje. Maturantje, z iztočnicami in kratkim testom, ki sledi v nadaljevanju, vam bomo pomagali, da bo vaš esej resnično dober!

Strukturirajmo prebrano … Čas je za kratek test!

1. Kako družinske in družbene razmere vplivajo na Feliksa?
2. Primerjajte tematike obeh romanov. Katere so skupne točke?
3. Ali igrajo Feliksove in Gatsbyjeve osebnostne lastnosti pomembno vlogo pri lovu na ljubezensko srečo in zakaj?
4. Motivika tujstva je prisotna v obeh romanih. Na kakšen način se tujstvo odraža v romanu Čudežni Feliks in na kakšen način v romanu Veliki Gatsby?

Rešitve testa

Odgovor na 1. vprašanje:

Na Feliksove ljubezenske poti so vplivale tako družbene kot družinske razmere, vendar pa so družinske razmere tiste, ki so imele večji vpliv. Nedvomno pa so tudi družbene razmere tiste, ki uničijo Feliksove ljubezenske upe. Feliks odide po materini smrti v graščino k družini Kalmus-Missia, kjer se zaljubi v Erno. Erna mu pove, da ne bi mogla nikoli ustvariti skupne poti, vendar mu pravega vzroka ne izda. Eden izmed njenih vzrokov je davna in neutemeljena materina obtožba, da je otrok incesta, torej njen polbrat. Morda bi se Feliks in Erna uspela zbližati, vendar pa se vmešajo družinske razmere. Zagotovo na razplet Feliksovega ljubezenskega dogajanja vplivajo tudi Štefanijina prešuštva in skrhan odnos, ki ga je mati spletla s svojim možem. Očetov klic, ki Feliksu izda, da sta kot Juda zaradi prihajajoče vojne v nevarnosti, Feliksu razblini ljubezenske upe, saj z očetom pobegne.

Odgovor na 2. vprašanje:

V obeh romanih se zrcali družbena, ljubezenska tematika in tematika ugleda. Spremljamo dve zgodbi;

Čudežni Feliks

je postavljen v trideseta leta 20. stoletja, v čas pred 2. svetovno vojno, v katerem se kažejo nasprotja med Judi in Nejudi. Strah, ki ga napoveduje druga svetovna vojna, se vname tudi v Feliksu, saj je njegov oče Theo Hirsch Jud. Oba sta ogrožena, zato zbežita na zahod.
Na drugi strani pa je roman

Veliki Gatsby

postavljen v dvajseta leta 20. stoletja, v čas, ko se je Amerika po 1. svetovni vojni soočala z vzponom različnih družbenih povzpetnikov in novih socialnih trendov. Tematika ugleda se v Fitzgeraldovem romanu močno povezuje z ljubezensko tematiko.

Primerjava

Jay Gatsby zaradi ljubezni, ki jo čuti do Daisy Buchanan, ustvari bogastvo (z ilegalnim preprodajanjem alkoholnih pijač) in ugled, s katerim želi očarati Daisy. Žal pa se, kljub Gatsbyjevem trudu, njegove sanje o skupnem življenju z Daisy zaradi prevelikih socialnih razlik razblinijo. V Hiengovem romanu je prav tako prisotna ljubezenska tematika, vendar ta pri Feliksu ni tako močna in uničujoča. Feliks se zaplete v ljubezenski trikotnik z Erno in Hedo, vendar se zaradi družbenih vplivov in očetovega klica morebitni ljubezenski nastavki proti koncu romana razblinijo. Tematika ugleda se v obeh delih kaže z zabavami, izbrano hrano in pomembnimi gosti, ki jih sprejemata gospa Missia in Gatsby. Štefanija Missia poudarja svojo pripadnost ugledni družini, medtem ko želi Gatsby z ugledom zgolj očarati svojo ljubezen.

Odgovor na 3. vprašanje:

Na ljubezenske razplete v obeh romanih ne vplivajo samo zunanji dejavniki, ampak tudi osebnostne lastnosti obeh literarnih likov. Tako Feliks kot Gatsby sta močno predana zgolj eni osebi, v katero vložita vse svoje ljubezenske upe. Poleg tega sta oba trmasta, kar vodi v nesrečne ljubezenske razplete. Erna na eni strani zaradi prepričanja o skupnih sorodstvenih vezeh začrta njuno ljubezensko usodo, na drugi strani pa se Daisy odloči, da bo zaradi socialne varnosti in zavidljivega družbenega položaja ostala pri svojem možu Tomu Buchananu.

Odgovor na 4. vprašanje:

Feliks

Motivika tujstva je v Čudežnem Feliksu prisotna na različne načine. Feliks je tujec vsaj na dveh ravneh. V vlogi tujca je s prihodom v graščino družine Kalmus-Missia. Vključiti se mora v novo družinsko okolje, v katerem se spletejo bolj in manj pristni odnosi. Poleg tega je tudi tujec glede na takratno družbeno-zgodovinsko dogajanje. Dogajanje je postavljeno v leto 1937, v čas antisemitizma, ki prinaša naraščajoče sovraštvo proti Judom. Feliks se zaradi družbenega pritiska in odkritja svoje judovske polovice odloči za pobeg z očetom.

Gatsby

Gatsby živi v dobi razkrajajočih se socialnih in moralnih vrednot. Po končani vojni leta 1918 se je moral Jay Gatsby približati novonastali ameriški družbi, ki je nastala kot posledica 1. svetovne vojne. Gatsby je tako prikazan kot tujec, ki se mora soočiti s socialnimi razlikami in z zavestjo o lastni revščini. V novonastalo družbo se vključi s pomočjo sumljivih poslov, s katerimi pridobi začasne materialne dobrine in ugled.

Tako Gatsby kot Feliks sta žrtvi zgodovinskih in družbenih okoliščin, ki narekujejo razplet posameznikovih usod.

Esej na maturi 2021

Opozarjamo na pomembno novost, ki je opredeljena v Dodatnih pojasnilih o splošni maturi iz slovenščine 2021, saj opažamo, da so dijaki zmedeni.

“Bodite pozorni na 2 ključni spremembi pri razpravljalnem eseju:

– esej boste lahko pisali na podlagi samo enega ali samo drugega romana ali obeh;

– pri zadnji smernici bo treba napisano vzporejati s še enim književnim delom iz učnega načrta, katerega del je tudi tematski sklop, kar pomeni, da ni treba delati panike in se natančno učiti vseh književnih del iz učnega načrta. Možnost je, da jedrna navodila pišete na podlagi enega romana (Fige ali Konje krast) in ga v zadnjem navodilu primerjate z drugim (Figo ali Konje krast).”

Za esej na maturi 2021 je razpisan tematski sklop Razmerja med generacijami, ki izhaja iz vsebine romanov Figa Gorana Vojnovića in Konje krast Pera Pettersona. Maturantje morajo oba romana ne le prebrati, ampak zelo dobro poznati. Ali snov za esej na maturi 2021 res dobro obvladaš, lahko preveriš s posebnim testom, ki smo ga pripravili za vse maturante Test se vsekakor splača rešiti, saj boš z njegovo pomočjo ne le preveril svoje znanje, ampak tudi ponovil vsebino obeh maturitetnih romanov, zaradi česar boš na esej na maturi 2021 še bolje pripravljen.

TEST: Preveri, kako dobro poznaš romana Figa in Konje krast!

Če te letos čaka matura, si romana Figa in Konje krast zagotovo že prebral. Morda si ju prebral celo večkrat in njuno vsebino res poznaš do potankosti, različna vprašanja in teme, povezane z romanoma, pa ste obravnavali tudi pri pouku v šoli. Ta je sicer letos večinoma potekala na daljavo, a naj te to ne skrbi – kljub temu se lahko na maturo 2021 dobro pripraviš in jo uspešno opraviš. Za začetek odgovori na spodnja vprašanja in preveri, kako dobro obvladaš snov za esej na maturi 2021!

1. Naštej osrednje osebe v romanu Figa. Kako jim je ime in v kakšnih sorodstvenih ali drugih odnosih so?
2. Kdaj se dogaja roman Konje krast in kakšne so bile takrat zgodovinske okoliščine?
3. Spominjanje ima tako v romanu Konje krast kot v Figi pomembno vlogo. Kako se vloga spominjanja razlikuje med obema romanoma?
4. Kdo je Trond Tobias Sander in kako bi opisal? Kakšen je njegov odnos z očetom in kako bi ta odnos primerjal z Jadranovim odnosom do svojega očeta?
5. V obeh maturitetnih romanih je pomemben tudi motiv bega. Kdo vse beži v romanih Figa in Konje krast ter zakaj?

Rešitve testa o romanih za esej na maturi 2021

Spodaj lahko preveriš odgovore na vprašanja o vsebini maturitetnih romanov. Tako boš dobil boljši občutek, ali oba romana že dovolj dobro poznaš ali pa bi se ju pred pisanjem eseja splačalo še enkrat prebrati. Vsekakor pa se pred pisanjem eseja splača ponoviti vse ključne informacije o vsebini obeh romanov, saj ti bo to pri maturi prišlo še kako prav.

Odgovor na 1. vprašanje:

Prvoosebni pripovedovalec v romanu Figa je Jadran Dizdar, ki ima z Anjo 3-letnega otroka z imenom Marko. Jadran ima posebej dober odnos s svojo mamo Vesno Benedejčič, medtem ko je njegov oče, Safet Dizdar, veliko odsoten. Pomembno vlogo v romanu imajo tudi Jadranovi stari starši, Safetova mama Enisa in oče Fuad ter Vesnina starša Jana Benedejčič in Aleksandar Đorđević.

Odgovor na 2. vprašanje:

Roman Konje krast sestavljata dve pripovedni osi, ki se dogajata v različnih obdobjih pripovedovalčevega življenja. Prva pripovedna os se dogaja novembra 1999, ko se ostareli pripovedovalec spominja svojih mladostnih let oziroma poletja 1948, ki predstavlja dogajalni čas druge pripovedne osi v romanu. Gre za čas po nemški okupaciji Norveške, ki je trajala od 1940 do 1945, za pripovedovalca pa poletje leta 1948 predstavlja predvsem zelo srečno obdobje njegovega življenja, zato se vanj nenehno vrača v svojih spominih. Za roman so tako značilni pogosti časovni preskoki.

Odgovor na 3. vprašanje:

V romanu Konje krast se prvoosebni pripovedovalec s spominjanjem vrača v svoja mladostna leta. Zanj spominjanje predstavlja podoživljanje svoje mladosti in srečnega obdobja njegovega življenja, medtem ko ima spominjanje v romanu Figa čisto drugačno vlogo, saj skozi spomine na plan prihajajo temne, zamolčane zgodbe iz družinske preteklosti. Jadrana je teh skrivnosti po eni strani strah, po drugi strani pa misli, da bo z njihovo pomočjo bolje razumel svojo družino, s tem pa tudi sebe. Spomini zato v romanu predstavljajo gonilo dogajanja in na tak ali drugačen način oblikujejo značaj, odločitve in odnose glavnih oseb v romanu, čeprav Jadran na koncu spozna, da s preteklimi dogodki ne sme upravičevati svojih ravnanj, ampak mora sam odgovorno poskrbeti za prihodnost.

Odgovor na 4. vprašanje

Trond Tobias Sander je prvoosebni pripovedovalec v romanu Konje krast. Star je 67 let in živi zelo samotarsko življenje, za katerega se je sam odločil. Edino družbo mu predstavlja psica Lyra. V mladosti je bil zelo navezan na svojega očeta, ki zanj predstavlja najpomembnejšega vzornika, ki ga je navdušil nad fizičnim delom in mu vcepil vztrajnost, vzdržljivost in samopremagovanje. Trond pogosto sanjari o skupnih trenutkih z očetom, ki je predstavljal najpomembnejšo osebo v njegovem življenju, za razliko od Jadrana iz romana Figa, ki je do svojega očeta zelo zadržan oziroma se ga celo sramuje. Oče je za Jadrana le spomin ali skupek anekdot, zaradi njegove odsotnosti in čustvene otopelosti z njim ni mogel razviti nobenega pristnega odnosa. Svojega očeta tako doživlja čisto drugače kot Trond, čeprav tudi Trondov oče odide od družine.

Odgovor na 5. vprašanje

Osebe v romanu Figa pogosto odhajajo in bežijo, čeprav niti same ne vedo, zakaj, oziroma razlog za odhod ni vedno pojasnjen. Želja po begu izhaja iz nezavednega, želje po občutku osvobojenosti od ljudi in vezi z njimi. V odnosih z drugimi se namreč velikokrat počutijo osamljeni, zato iz teh odnosov bežijo v resnično samoto. Beg v osamitev je značilen tudi za Tronda, prvoosebnega pripovedovalca v romanu Konje krast, ki se prostovoljno osami in živi samozadostno in samozadovoljno življenje.

Esej na maturi 2020

Za esej na maturi 2020 je Državna predmetna komisija za slovenščino razpisala tematski sklop z naslovom V svetu Cankarjeve dramatike. Maturanti morate tako za esej na maturi 2020 prebrati štiri drame Ivana Cankarja:

• Hlapci,
• Za narodov blagor,
• Pohujšanje v dolini šentflorjanski,
• Kralj na Betajnovi.

Vse štiri drame zagotovo dobro poznaš, saj ste jih podrobno obravnavali pri pouku, o njih pa lahko veliko različnih informacij najdeš tudi v učbenikih in drugih knjigah, pa tudi na spletu. Kako vedeti, ali o njih že veš dovolj in ali si na esej na maturi 2020 dobro pripravljen? Tako, da preizkusiš svoje znanje:

– najprej na kratko povzemi vsebino vsake od dram ter naštej glavne osebe, ki nastopajo v njih,

– ponovi letnice izida vsake drame ter to, kdaj je bila vsaka od njih prvič uprizorjena v gledališču,

– nato pa reši še test, ki smo ga pripravili posebej zate!

Kako dobro obvladaš snov za esej na maturi 2020?

Pripravili smo ti nekaj vprašanj, s katerimi lahko preveriš svojo pripravljenost na esej na maturi 2020. Če si vse štiri Cankarjeve drame podrobno prebral in dovolj časa posvetil učenju, potem z odgovori na vprašanja zagotovo ne boš imel nobenih težav.

1. Kako je ime učiteljici, ki vzklika »Najboljše pa so pečene piške.«, v kateri drami nastopa in kaj pomeni ta njen vzklik?
2. V kateri drami se pojavi Julijan Ščuka in kakšen je njegov značaj? S katerimi drugimi osebami iz Cankarjevih dram bi ga lahko primerjal?
3. Glavna oseba drame Kralj na Betajnovi je oblastni Kantor. Kako si je pridobil bogastvo in zakaj si nihče ne upa ukrepati proti njemu?
4. V kateri drami nastopa Jacinta in simbol česa je?
5. Kateri zapis je pravilen?
   a) Pohujšanje v dolini šentflorjanski
   b) Pohujšanje v dolini Šentflorjanski
   c) Pohujšanje v dolini Šentflorijanski
   d)Pohujšanje v dolini šentflorijanski

 Rešitve testa o Cankarjevi dramatiki

Odgovore na takšna vprašanja je dobro poznati, saj ti to pri pisanju eseja lahko zelo koristi. Več ko veš o Cankarjevi dramatiki, lažje boš napisal dober esej. Preveri, ali so bili tvoji odgovori pravilni!

Odgovor na 1. vprašanje:

Gre za učiteljico Geni iz drame Hlapci, ki pravi: »Nazadnjaštvo je dobro, naprednjaštvo je dobro, najboljše pa so pečene piške!« Njen vzklik sporoča, da so zanjo pomembne le pečene piške, torej lastno udobje in korist, ne pa to, kdo zmaga na volitvah. Podobno velja tudi za večino drugih oseb v drami, ki prav zaradi tega tako hitro spreminjajo svoja prepričanja. Premisli, kako je ime drugim osebam, kakšne so njihove značilnosti in kako se razlikujejo od učitelja Jermana.

Odgovor na 2. vprašanje:

Julijan Ščuka je borec za resnico iz drame Za narodov blagor, ki se upre brezobzirnemu in sebičnemu deželnemu poslancu in občinskemu svetniku Antonu Grozdu. Je idealist, ki predstavlja moralno-etično središče igre, podobno kot Jerman iz Hlapcev. Na pisanje eseja na maturi boš še bolje pripravljen, če razmisliš o tem, proti čemu se Ščuka in Jerman borita, pa tudi o tem, kakšne so morebitne razlike med njima.

Odgovor na 3. vprašanje:

Jožef Kantor je svoje bogastvo dobil z izkoriščanjem drugih kmetov in si s tem prilastil tudi moč in oblast. Za ohranjanje svojega položaja je pripravljen celo moriti, zato se ga vsi bojijo in si ne upajo ukrepati proti njemu, čeprav vedo, da je kriv. Ob tem velja premisliti, na katere osebe Kantor vpliva s svojimi dejanji in kako zaznamuje njihovo življenje, saj boš morda o tem moral pisati tudi v eseju.

Odgovor na 4. vprašanje:

Jacinta je glavna ženska oseba v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, ki s svojo lepoto in poželjivostjo izpostavi lažno moralo šentflorjancev, ki se delajo veliko bolj krepostne in čednostne, kot v resnici so. Jacinta je muza umetnika Petra in predstavlja simbol umetnosti, ki se šentflorjancem zdi pohujšljiva. Ob tem ne pozabi, da je Pohujšanje farsa, ter premisli, kako se to kaže.

Odgovor na 5. vprašanje:

Pravilni zapis naslova Cankarjeve drame se glasi Pohujšanje v dolini šentflorjanski, prav tako pa se z malo začetnico in brez črke i piše prebivalec doline šentflorjanske, torej šentflorjanec. Z malo začetnico se pišejo tudi poimenovanja, kot so dolinec, župan, dacar in podobno. Vsekakor pa se pred pisanjem maturitetnega eseja splača še enkrat ponoviti tudi ostala pravopisna pravila, saj zaradi pravopisnih napak lahko pri ocenjevanju eseja izgubiš kar nekaj točk.

Esej na maturi 2019

Obvezni deli za esej na maturi 2019 sta roman Angel pozabe slovensko-avstrijske pisateljice Maje Haderlap in roman Francoski testament, ki ga je napisal rusko-francoski pisatelj Andrei Makine. Tema letošnjega maturitetnega sklopa ima naslov Stiske družine in posameznika na zgodovinskih prelomnicah, saj je to osrednja tema obeh romanov. Verjetno si oba romana že prebral, prav tako pa ste ju podrobno obravnavali pri pouku, pa vendar se ti morda zdi, da o njiju še ne veš dovolj. Zato smo ti pripravili kratek test, s katerim lahko preveriš, kako dobro poznaš oba romana in kako dobro si pripravljen na to, da esej na maturi 2019 odpišeš čim bolje!

 Kako dobro si pripravljen na esej na maturi 2019?

1. Oba romana imata metaforičen naslov. Ju znaš razložiti in povezati z vsebino romanov?
2. Kako je ime babici v romanu Angel pozabe in kakšen je njen značaj?
3. Kaj ponazarja Atlantida v romanu Francoski testament in simbol česa vsega je?
4. Katere zgodovinske prelomnice zaznamujejo življenje oseb iz obeh romanov?
5. Kateri zapis je pravilen?
   a) Železna kapla
   b) Železna Kaplja
   c) Železna Kapla
   č) Železna kaplja

Če si na vsa vprašanja zlahka odgovoril, je to znak, da si na esej zelo dobro pripravljen. Preveri, ali so bili tvoji odgovori pravilni in kako lahko svoje znanje še nadgradiš:

Odgovor na 1. vprašanje:

Francoski testament je metafora za močan pečat, s katerim so francoski jezik, kultura in literatura zaznamovali pripovedovalca romana. Angel pozabe pa je metafora za nezmožnost pozabe vojnih grozot in preganjanja koroških Slovencev, kar je prav tako močno zaznamovalo pripovedovalko. Oba romana torej govorita o tem, kaj vse zaznamuje naše življenje, mišljenje in delovanje, zato je to tudi dobra iztočnica za njuno primerjavo. Premisli še o drugih stičnih točkah, na podlagi katerih bi vsebino obeh romanov lahko primerjal med seboj!

Odgovor na 2. vprašanje:

Babici je ime Anna Weitlaner. Je skromna, vendar samozavestna in avtoritativna, kar večkrat dokaže (spomni se, kako tekmuje s snaho za vzgojo vnukinje!), poleg tega pa tudi žilava, vztrajna in trmasta. Hkrati je tudi zelo pobožna, pa tudi vraževerna. V eseju bo morda treba njeno vraževerje predstaviti s konkretnimi primeri, zato premisli, katere boš izpostavil.

Odgovor na 3. vprašanje:

Atlantida je v romanu Francoski testament pomemben simbol. S tem simbolom je označena Francija, kot jo doživlja pripovedovalec, ki jo pozna le skozi spomine svoje babice. Zanj umišljena Atlantida predstavlja deželo, o kateri lahko svobodno sanjari, ne da bi v te njegove sanje vdrla realnost. Ob tem vprašanju lahko premisliš, kateri simboli se še pojavijo v romanu in kakšen je njihov pomen (Saranza, sibirski kovček, kamenček Verdun).

Odgovor na 4. vprašanje:

Življenje oseb v obeh romanih zaznamujejo številne zgodovinske prelomnice. V Francoskem testamentu sta to obe svetovni vojni, pa tudi oktobrska revolucija in Stalinova diktatura ter življenje za železno zaveso, v Angelu pozabe pa je to predvsem 2. svetovna vojna z vzponom nacizma in preganjanje slovenske manjšine na Koroškem tudi po njej. Ob tem premisli, kako te zgodovinske prelomnice vplivajo na osebe v obeh v romanih.

Odgovor na 5. vprašanje:

Pravilen zapis je Železna Kapla. Ob tem pa ponovi še zapis besednih zvez nemški Rajh, Tretji rajh in koroški Slovenci. Napačna raba velikih začetnic je poleg vejic namreč tisto, zaradi česar precej dijakov izgublja točke, zato pred pisanjem eseja ne pozabi ponoviti še pravopisnih pravil!