Sorodno iz bloga

Kako se učiti? Nasveti in triki za boljše učenje
10.03.2024 | Nasveti
Deli na družabnih omrežjih
10.03.2024 | Nasveti
Vsi vemo, kako zahtevno in včasih celo stresno je lahko učenje, še posebej ko se približujejo izpiti ali ko moramo osvojiti veliko količino snovi v kratkem času.
Na srečo obstaja veliko trikov in nasvetov, ki vam lahko pomagajo ne samo izboljšati vaše študijske sposobnosti, ampak tudi narediti celoten proces bolj prijeten in manj stresen.
V tem članku bomo raziskali najboljše trike kako se bolj učinkovito učiti. Ne glede na to, ali ste osnovnošolec, srednješolec ali študent, boste v članku našli ogromno koristnih idej, kako narediti čas učenja bolj učinkovit. Od organizacije časa, tehnik zapisovanja, do ustvarjanja idealnega prostora za učenje in uporabe digitalnih orodij – pokrili bomo vse, kar potrebujete za uspeh.
Te tehnike vam bodo koristile tudi v vsakdanjem življenju, zato vam svetujemo, da članek preberete do konca!
Ena od najboljših strategij za učinkovito učenje je dobra organizacija časa. Vsi imamo enako število ur v dnevu, a kako jih izkoristimo, lahko močno vpliva na naš učni izplen. Uporaba časovnih blokov je fantastičen način, da svoj čas organizirate tako, da maksimalno izkoristite vsako minuto.
Začnite z načrtovanjem vašega dneva ali tedna vnaprej. Svoje naloge razdelite v specifične, časovno omejene segmente – bloke. Ti bloki so običajno dolgi od 25 do 50 minut, saj je to časovno obdobje, v katerem lahko ohranjamo visoko raven koncentracije, sledi pa mu krajši odmor, na primer 5 do 10 minut. Ta cikel ponavljajte skozi cel dan, ko niste v šoli. Ta metoda je še posebej učinkovita, ker omogoča, da se med študijskimi seansami osredotočite samo na eno nalogo, brez distrakcij.
Najbolj popoularni metodi sta načrtovanje naslednjega dne en večer prej, ali pa načrtovanje celotnega tedna v nedeljo. Planiranje vnaprej je ključnega pomena!
Pomodoro tehnika je še en izjemno učinkovit način za organizacijo časa, ki je zelo priljubljen med študenti po vsem svetu. Pomodoro tehnika je bila razvita v poznih 80-ih letih prejšnjega stoletja s strani Francesca Cirilla in temelji na ideji, da lahko krajši študijski intervali s kratkimi odmori znatno izboljšajo koncentracijo in produktivnost.
Pomodoro tehnika deluje tako, da si svoje študijsko delo razdelite v 25 minut dolge intervale, ki jim sledi 5-minutni odmor. Vsak tak cikel se imenuje “pomodoro”, po italijanski besedi za paradižnik, saj je Cirillo za merjenje časa uporabil kuhinjsko štoparico v obliki paradižnika. Po štirih “pomodoro” intervalih si vzemite daljši, 15 do 30-minutni odmor.
Za Pomodoro učenje sledite tem navodilom do potankosti:
Da bi pomodoro tehniko implementirali v svoj študijski proces, začnite z določitvijo naloge, ki jo želite opraviti. Nastavite štoparico na 25 minut in se popolnoma posvetite nalogi do zvonenja. Nato si vzemite 5-minutni odmor, kar je priložnost za kratko sprostitev in oddih. Po štirih ponovitvah tega cikla si privoščite daljši odmor.
Za pomodoro tehniko lahko uporabiš štoparico, ali pa obiščeš https://pomofocus.io/. Tam lahko nastaviš čas učenja, čas odmora in druge podatke.
Prav ste prebrali. Žvečenje žvečilnega gumija spodbuja delovanje možganov. Znanstveniki sicer niso povsem prepričani zakaj žvečilka pomaga pri zbranosti, vendar menijo, da je razlog v žvečenju, ki vas ohranja budne in osredotočene. Ker pri tem ni stranskih učinkov, kot jih ima lahko kofein, je žvečenje lahko odličen pripomoček pri učenju.
Nekatere študije poročajo tudi o večjem pretoku krvi v možgane, kar posledično vodi do izboljšane pozornosti in spomina.
Vsak mora najti svojo tehniko priprave in urejanja zapiskov. Dobro urejeni zapiski so ključnega pomena za učinkovito učenje in razumevanje snovi. Razvijanje učinkovitega zapisovanja opomb je zato neprecenljiva veščina, ki vam lahko koristi skozi celotno izobraževalno pot in še naprej skozi življenje.
Spodaj vam predstavimo nekaj različnih metod delanja zapiskov. Lahko se ravnate po njih, ali pa iz njih vzamete samo kakšno idejo in metodologijo razvijete sami.
Ta metoda vključuje delitev A4 lista na tri dele: stolpec za glavne zaznamke (ključne besede) na levi, široko območje za opombe na desni in povzetek na dnu. Ta struktura spodbuja organizacijo in omogoča hitro pregledovanje glavnih idej in podrobnosti teme, ki jo obdelujete.
Ta vizualna metoda delanja zapiskov vam pomaga organizirati zapiske v obliki diagrama, ki povezuje ideje in koncepte. Uporabna je za predmete, kjer je poudarek na razumevanju povezav med koncepti. Osnovno pravilo je, da si zapišete osrednjo temo ali idejo v središče in dodajate točke okoli nje, ter jih povezujete.
Pri tej metodi zapisujete opombe v štiri ločene kategorije: definicije, povzetke, vprašanja in pomisleki.
Zamislite si dokument v Excelu. Ta metoda je še posebej uporabna za predavanja, kjer se obdeluje kronološka vsebina. Narišite si tabelo s stolpci in označite ustrezne kategorije. Spodaj primer za učenje zgodovine vojn.
Datum | Vojna | Države | Voditelji | Rezultat
Testirajte katero izmed zgoraj omenjenih metod in ugotovite katera vam najbolj ustreza. Tu imate popolnoma proste roke in si lahko izmislite svoj način izdelave zapiskov, ki vam bo najbolj ustrezal.
Outline style ui icons soft skill for business collection. Vector black linear illustration. Mind-mapping. Mind map education symbol isolated on white background. Design for corporate training
Ne glede na to, ali študirate doma ali v knjižnici, lahko pravilno urejen prostor za študij pomembno vpliva na vašo sposobnost učenja in ohranjanje informacij. Optimalno okolje za učenje je takšno, ki spodbuja osredotočenost, zmanjšuje distrakcije in omogoča dolgotrajnejše študijske seanse brez občutka utrujenosti ali nelagodja.
Ustvarjanje optimalnega okolja za učenje je osebeni proces, ki zahteva razmislek o tem, kaj vam najbolj ustreza. Eksperimentiranje z različnimi elementi in prilagoditvami glede na vaše potrebe vam bodo pomagale najti popolno ravnovesje, ki bo podprlo vaše učenje.
Fokus je dandanes najvažnejša dobrina. V dobi digitalne tehnologije smo nenehno bombardirani z obvestili iz naših pametnih telefonov, računalnikov in drugih naprav. Pred učenjem poskrbite, da ne boste deležni konstantnih prekinitev. To je najlažje z vklopom letalskega načina, ali pa vklop “tihega načina” na telefonu. Enako velja za računalnik. Priporočamo vam, da telefon pospravite v predal, ali ga odnesete na drug konec sobe.
Naslednjič ko se učite, bodite pozorni na to kako hitro zajadrate z mislimi in ob naslednjem trenutku že gledate memete mačk na spletu. Kot bi mignil je mimo 30min.
Raziskave kažejo, da lahko po prekinitvi traja od 5 do 25 minut, da se naša pozornost popolnoma vrne na prejšnjo nalogo.
Obe metodi imata svoje prednosti in slabosti. Razlikujeta se glede na način, kako spodbujata razumevanje in zadrževanje informacij.
Prednosti
Slabosti
Prednosti
Slabosti
Izbira med skupinskim in samostojnim učenjem naj bo odvisna od vaših osebnih ciljev, prednosti in stila učenja. Obe metodi ponujata edinstvene prednosti in slabosti. Katera je prava za vas?
Znanstveniki so dodobra raziskali več različnih metod, kako lahko izboljšamo spomin in zadrževanje informacij. Ste že preizkusili katero izmed njih?
Mnemotehnike so napredne tehnike za izboljšanje spomina, ki pomagajo pri zapomnitvi informacij skozi uporabo asociacij, vizualizacij, rim, okrajšav ali zgodb. Te metode omogočajo možganom, da informacije obdelajo na bolj kreativen in globlji način.
Vse od teh tehnik so lahko zelo učinkovite, vendar metode same po sebi zahtevajo precej vaje in učenja. Šele, ko boste metodo dodobra osvojili, boste z njo lahko napadli učenje.
Te tehnike uporabljajo tudi svetovni prvaki na tekmovanjih v spominu.
Mnemotehnike delujejo tako, da krepijo nevronske povezave in omogočajo več kontekstualnih povezav za posamezne informacije, kar olajša njihov priklic. Z uporabo vizualnih, prostorskih in emocionalnih asociacij mnemotehnike spremenijo abstraktne informacije v nekaj konkretnega in lažje dostopnega.
Vseh tehnik mnenmonike je preveč, da bi vsako podrobno opisali. Raziščete jih lahko sami. Glavno pravilo pa je – redna vaja prinaša rezultate!
V procesu učenja je popolnoma normalno, da naletimo na področja, ki nam niso takoj jasni. Postavljanje vprašanj je ključni del učnega procesa. Vaša radovednost je gonilo učenja in razvoja. Nejasnosti si zapišite in jih naslednjič pri tem predmetu postavite učitelju oz. profesorju. Ne bojte se spraševati!
Verjetno ste to slišali že milijonkrat, pa vseeno. Sprotno učenje vam pomaga obvladati šolsko snov brez panike zadnjih minut pred testi in izpiti. Predstavljajte si, da je učenje kot gradnja stolpa iz lego kock – veliko lažje je dodajati nekaj kock vsak dan, kot pa poskušati zgraditi cel stolp v eni uri.
Poleg tega, ko se učite sproti, snov resnično razumete in zacementirate v spomin namesto da jo samo začasno shranite.
Spanje ni samo čas, ko se naše telo odpočijejo od dnevnih naporov – je ključno obdobje, ko se v naših možganih odvijajo procesi, pomembni za učenje in spomin. Med spanjem se dogajajo faze globokega počitka, ki omogočajo, da se informacije, pridobljene čez dan, “prečistijo” in ustrezno shranijo v dolgoročni spomin. Med spanjem se iz možganov čistijo tudi toksini in nepotrebne informacije. Kvaliteten spanec izboljša kreativnost in boljše reševanje problemov.
Nagrade za uspešno učenje so kot češnje na vrhu torte – dajejo dodatno motivacijo in zadovoljstvo po trdem delu. Res je pomembno, da je učenje na prvem mestu. Šele ko boste dosegli zastavljen cilj (recimo 8 pomodoro seans), si privoščite nagrado. To je lahko 30min igranja na telefonu ali PCju, šport, druženje … Karkoli vas razveseli.
Joj, moram se naučiti cel zvezek. Razbij cilje na manjše dele! Kot bi recimo jedel veliko pico. Ne moreš pojesti cele na enkrat, ampak se je lotiš kos za kosom. Enako velja pri učenju. Učno snov razdeli na logične segmente in manjše naloge. Obdeluj eno po eno in tako boš prišel do cilja z manj stresa in naloga ne bo izgledala tako strašna.
Glasno ponavljanje je tehnika, ki se morda zdi preprosta, a je neverjetno učinkovita. Ko informacije ponavljate na glas, ne samo da vidite ali berete snov, ampak jo tudi slišite, kar dodaja še eno dimenzijo vašemu učenju. Ta pristop aktivira različne dele možganov in omogoča, da informacije globlje obdelate.
Beli šum je prav to, kar najdemo v imenu – šum. Beli šum je lahko zvok klimatske naprave, ventilatorja za zrak, ozadje v kavarni … Znanstveno dokazano pripomore pri fokusu. Pravi beli šum sicer enakomerno porazdeli zvoke čez vse zvočne frekvence, kar ustvari pomirjujočo zvočno kuliso, ki lahko izboljša koncentracijo in spomin.
Preizkusite beli šum v video posnetku ob učenju ali branju. Za pravi učinek je potrebno uporabiti slušalke!
To sicer ni uradna metoda, je pa dober nasvet. Ko smo se sami učili, je bilo veliko snovi “bednih” in “kar nekaj”. V vsakem razredu je nekaj učencev, ki zares blestijo. Enega izmed njih smo vprašali kaj dela drugače od nas, da je tako uspešen. Rekel je:
Za vsako snov se poizkušam mentalno prepričati, da mi je zanimiva. Ne glede na to, ali me snov zanima ali ne – bom že našel nekaj zanimivega.
Zbrali smo še nekaj nadvse zanimivih dejstev o učenju, ki bodo vaše možgane opremili z dodatnimi supermočmi.
Tako, prišli smo do konca članka. Ne pozabite, da je učenje potovanje, polno odkrivanj in radovednosti. Vsaka napaka je priložnost za učenje in vsak uspeh razlog za praznovanje. Bodite radovedni ter pogumni in si dovolite raziskati različne načine učenja.
Katero metodo uporabljate vi? Smo še kakšno pozabili? Zapišite v komentar.
Deli na družabnih omrežjih
Prijavi se na e-novice
Sorodno iz bloga
10.03.2024 | Nasveti
Si iz pravega testa za inštruktorja?
Povej več o sebi tukaj.
041 926 000
Horizont d.o.o.
(SI65826736)
Pohlinova ulica 20
1000 Ljubljana