10.03.2024 | Nasveti

Vsi vemo, kako zahtevno in včasih celo stresno je lahko učenje, še posebej ko se približujejo izpiti ali ko moramo osvojiti veliko količino snovi v kratkem času.

Na srečo obstaja veliko trikov in nasvetov, ki vam lahko pomagajo ne samo izboljšati vaše študijske sposobnosti, ampak tudi narediti celoten proces bolj prijeten in manj stresen.

V tem članku bomo raziskali najboljše trike kako se bolj učinkovito učiti. Ne glede na to, ali ste osnovnošolec, srednješolec ali študent, boste v članku našli ogromno koristnih idej, kako narediti čas učenja bolj učinkovit. Od organizacije časa, tehnik zapisovanja, do ustvarjanja idealnega prostora za učenje in uporabe digitalnih orodij – pokrili bomo vse, kar potrebujete za uspeh.

Te tehnike vam bodo koristile tudi v vsakdanjem življenju, zato vam svetujemo, da članek preberete do konca!

1. Uporaba časovnih blokov

Ena od najboljših strategij za učinkovito učenje je dobra organizacija časa. Vsi imamo enako število ur v dnevu, a kako jih izkoristimo, lahko močno vpliva na naš učni izplen. Uporaba časovnih blokov je fantastičen način, da svoj čas organizirate tako, da maksimalno izkoristite vsako minuto.

Kako delegirati čas

Začnite z načrtovanjem vašega dneva ali tedna vnaprej. Svoje naloge razdelite v specifične, časovno omejene segmente – bloke. Ti bloki so običajno dolgi od 25 do 50 minut, saj je to časovno obdobje, v katerem lahko ohranjamo visoko raven koncentracije, sledi pa mu krajši odmor, na primer 5 do 10 minut. Ta cikel ponavljajte skozi cel dan, ko niste v šoli. Ta metoda je še posebej učinkovita, ker omogoča, da se med študijskimi seansami osredotočite samo na eno nalogo, brez distrakcij.

Najbolj popoularni metodi sta načrtovanje naslednjega dne en večer prej, ali pa načrtovanje celotnega tedna v nedeljo. Planiranje vnaprej je ključnega pomena!

Pomodoro tehnika

Pomodoro tehnika je še en izjemno učinkovit način za organizacijo časa, ki je zelo priljubljen med študenti po vsem svetu. Pomodoro tehnika je bila razvita v poznih 80-ih letih prejšnjega stoletja s strani Francesca Cirilla in temelji na ideji, da lahko krajši študijski intervali s kratkimi odmori znatno izboljšajo koncentracijo in produktivnost.

Pomodoro tehnika deluje tako, da si svoje študijsko delo razdelite v 25 minut dolge intervale, ki jim sledi 5-minutni odmor. Vsak tak cikel se imenuje “pomodoro”, po italijanski besedi za paradižnik, saj je Cirillo za merjenje časa uporabil kuhinjsko štoparico v obliki paradižnika. Po štirih “pomodoro” intervalih si vzemite daljši, 15 do 30-minutni odmor.

Za Pomodoro učenje sledite tem navodilom do potankosti:

Da bi pomodoro tehniko implementirali v svoj študijski proces, začnite z določitvijo naloge, ki jo želite opraviti. Nastavite štoparico na 25 minut in se popolnoma posvetite nalogi do zvonenja. Nato si vzemite 5-minutni odmor, kar je priložnost za kratko sprostitev in oddih. Po štirih ponovitvah tega cikla si privoščite daljši odmor.

Prednosti časovnih blokov in pomodoro tehnike

• Povečana produktivnost in fokus: ker delate v krajših intervalih, se je lažje osredotočiti na nalogo in vzdrževati visoko produktivnost, brez občutka utrujenosti ali preobremenjenosti.
• Boljša organizacija časa: časovni bloki vam omogočajo, da vnaprej načrtujete vaš dan in teden, kar zmanjšuje potencialno lenarjenje. Tako lahko učinkovito uravnotežite študij, prosti čas in obveznosti.
• Zmanjšanje občutka zasutosti: razdelitev študijskega časa na manjše, obvladljive dele pomaga preprečevati občutek zasutosti z nalogami, saj natančno veste kaj morate storiti in kdaj.

Za pomodoro tehniko lahko uporabiš štoparico, ali pa obiščeš https://pomofocus.io/. Tam lahko nastaviš čas učenja, čas odmora in druge podatke.

2. Žvečilni gumi za boljši spomin

Prav ste prebrali. Žvečenje žvečilnega gumija spodbuja delovanje možganov. Znanstveniki sicer niso povsem prepričani zakaj žvečilka pomaga pri zbranosti, vendar menijo, da je razlog v žvečenju, ki vas ohranja budne in osredotočene. Ker pri tem ni stranskih učinkov, kot jih ima lahko kofein, je žvečenje lahko odličen pripomoček pri učenju.

Nekatere študije poročajo tudi o večjem pretoku krvi v možgane, kar posledično vodi do izboljšane pozornosti in spomina.

3. Postani mojster zapiskov

Vsak mora najti svojo tehniko priprave in urejanja zapiskov. Dobro urejeni zapiski so ključnega pomena za učinkovito učenje in razumevanje snovi. Razvijanje učinkovitega zapisovanja opomb je zato neprecenljiva veščina, ki vam lahko koristi skozi celotno izobraževalno pot in še naprej skozi življenje.

Prednosti dobro urejenih zapiskov

• Izboljšano razumevanje snovi: aktivno zapisovanje opomb med predavanjem ali branjem lahko poveča vaše razumevanje snovi, saj spodbuja kritično razmišljanje in poglobljeno obdelavo informacij.
• Učinkovito ponavljanje: dobro strukturirani zapiski omogočajo lažje in hitrejše ponavljanje snovi, kar je še posebej koristno pred izpiti.
• Večja organiziranost: organizirani zapiski pomagajo ohranjati pregled nad študijskim materialom, kar olajša načrtovanje učenja in zmanjšuje občutek preobremenjenosti.

Različne metode delanja zapiskov

Spodaj vam predstavimo nekaj različnih metod delanja zapiskov. Lahko se ravnate po njih, ali pa iz njih vzamete samo kakšno idejo in metodologijo razvijete sami.

Cornellova metoda

Ta metoda vključuje delitev A4 lista na tri dele: stolpec za glavne zaznamke (ključne besede) na levi, široko območje za opombe na desni in povzetek na dnu. Ta struktura spodbuja organizacijo in omogoča hitro pregledovanje glavnih idej in podrobnosti teme, ki jo obdelujete.

Miselni zemljevid (Mind Map)

Ta vizualna metoda delanja zapiskov vam pomaga organizirati zapiske v obliki diagrama, ki povezuje ideje in koncepte. Uporabna je za predmete, kjer je poudarek na razumevanju povezav med koncepti. Osnovno pravilo je, da si zapišete osrednjo temo ali idejo v središče in dodajate točke okoli nje, ter jih povezujete.

Harvard metoda

Pri tej metodi zapisujete opombe v štiri ločene kategorije: definicije, povzetke, vprašanja in pomisleki.

Izdelava preglednic

Zamislite si dokument v Excelu. Ta metoda je še posebej uporabna za predavanja, kjer se obdeluje kronološka vsebina. Narišite si tabelo s stolpci in označite ustrezne kategorije. Spodaj primer za učenje zgodovine vojn.

Datum | Vojna | Države | Voditelji | Rezultat

Testirajte katero izmed zgoraj omenjenih metod in ugotovite katera vam najbolj ustreza. Tu imate popolnoma proste roke in si lahko izmislite svoj način izdelave zapiskov, ki vam bo najbolj ustrezal.

Outline style ui icons soft skill for business collection. Vector black linear illustration. Mind-mapping. Mind map education symbol isolated on white background. Design for corporate training

4. Optimalno okolje za učenje

Ne glede na to, ali študirate doma ali v knjižnici, lahko pravilno urejen prostor za študij pomembno vpliva na vašo sposobnost učenja in ohranjanje informacij. Optimalno okolje za učenje je takšno, ki spodbuja osredotočenost, zmanjšuje distrakcije in omogoča dolgotrajnejše študijske seanse brez občutka utrujenosti ali nelagodja.

Kako ustvariti idealen prostor za učenje

• Udoben in ergonomski stol: dolge ure sedenja zahtevajo udoben stol, ki podpira hrbet in preprečuje bolečine ali utrujenost. Ergonomija je ključnega pomena za ohranjanje zdrave drže med učenjem.
• Primerna osvetlitev: naravna svetloba je idealna, saj zmanjšuje obremenitev oči in izboljšuje razpoloženje. Če to ni možno, uporabite svetilke s toplo svetlobo, ki ustvarjajo prijetno in stimulativno okolje.
• Minimalne distrakcije: izberite tiho lokacijo, kjer vas bodo motili čim manj. Pospravite in organizirajte svoj študijski prostor, da zmanjšate vizualno nered in odvračanje pozornosti.
• Potrebščine in materiali na dosegu roke: imejte vse študijske materiale in potrebščine urejene in pri roki, da med učenjem ne boste izgubljali časa z iskanjem.
• Personalizacija: dodajte osebni pridih vašemu študijskemu prostoru z rastlinami, motivacijskimi citati ali umetninami.

Elementi, ki vplivajo na produktivnost in koncentracijo

• Temperatura: preveč toplo ali hladno okolje lahko vpliva na vašo sposobnost osredotočenja. Idealna temperatura za učenje se giblje med 20°C in 22°C.
• Hrup: čeprav nekaterim študentom lahka glasba ali beli šum pomaga pri koncentraciji, je pomembno, da je raven hrupa nizka in ne moteča.
• Organizacija: urejen prostor spodbuja jasnost misli in učinkovitost. Redno čiščenje in organizacija vašega študijskega prostora lahko pomagata ohranjati fokus.

Ustvarjanje optimalnega okolja za učenje je osebeni proces, ki zahteva razmislek o tem, kaj vam najbolj ustreza. Eksperimentiranje z različnimi elementi in prilagoditvami glede na vaše potrebe vam bodo pomagale najti popolno ravnovesje, ki bo podprlo vaše učenje.

5. Letalski način – izklopi obvestila

Fokus je dandanes najvažnejša dobrina. V dobi digitalne tehnologije smo nenehno bombardirani z obvestili iz naših pametnih telefonov, računalnikov in drugih naprav. Pred učenjem poskrbite, da ne boste deležni konstantnih prekinitev. To je najlažje z vklopom letalskega načina, ali pa vklop “tihega načina” na telefonu. Enako velja za računalnik. Priporočamo vam, da telefon pospravite v predal, ali ga odnesete na drug konec sobe.

Naslednjič ko se učite, bodite pozorni na to kako hitro zajadrate z mislimi in ob naslednjem trenutku že gledate memete mačk na spletu. Kot bi mignil je mimo 30min.

Raziskave kažejo, da lahko po prekinitvi traja od 5 do 25 minut, da se naša pozornost popolnoma vrne na prejšnjo nalogo.

6. Skupinsko učenje ali solo?

Obe metodi imata svoje prednosti in slabosti. Razlikujeta se glede na način, kako spodbujata razumevanje in zadrževanje informacij.

Skupinsko učenje

Prednosti

• Spodbuja sodelovanje: učenje v skupini omogoča študentom, da si medsebojno pomagajo, razpravljajo o idejah in si delijo različne perspektive, kar lahko poglobi razumevanje snovi.
• Razvija komunikacijske sposobnosti: delo v skupini krepi medosebne spretnosti, vključno s sposobnostjo argumentiranja, poslušanja in predstavitve lastnih idej.
• Motivacija in podpora: skupinsko učenje lahko učencem nudi dodatno motivacijo in čustveno podporo, kar je še posebej koristno v zahtevnih študijskih obdobjih.

Slabosti

• Razlike v hitrosti: v skupini se lahko pojavijo razlike v predznanju ali delovni hitrosti posameznikov, kar lahko povzroči frustracije ali zaviranje napredka.
• Možnost distrakcij: skupinsko delo lahko prinese več distrakcij, še posebej, če člani skupine niso enako zavezani ciljem učenja.
• Odvisnost od skupine: obstaja nevarnost, da se posameznik preveč zanese na skupino in ne razvije lastne sposobnosti kritičnega razmišljanja in samostojnega učenja.

Samostojno učenje

Prednosti

• Prilagodljivost: samostojno učenje omogoča popolno prilagodljivost glede na čas, tempo in izbiro učnega gradiva.
• Osredotočenost: manj distrakcij in večja samokontrola nad študijskim okoljem lahko povečata produktivnost in osredotočenost.
• Samostojnost: spodbuja razvoj sposobnosti samostojnega raziskovanja, kritičnega razmišljanja in reševanja problemov.

Slabosti

• Manj različnih pogledov: brez interakcije z drugimi lahko študentje zamudijo priložnost za razširitev svojega razumevanja preko diskusij in izmenjave mnenj.
• Pomanjkanje motivacije: za nekatere lahko samostojno učenje predstavlja izziv v smislu samomotivacije in discipline.
• Manj podpore: odsotnost skupinske podpore lahko v težkih obdobjih pomeni dodatno breme.

Izbira med skupinskim in samostojnim učenjem naj bo odvisna od vaših osebnih ciljev, prednosti in stila učenja. Obe metodi ponujata edinstvene prednosti in slabosti. Katera je prava za vas?

7. Napredne tehnike za izboljšanje spomina

Znanstveniki so dodobra raziskali več različnih metod, kako lahko izboljšamo spomin in zadrževanje informacij. Ste že preizkusili katero izmed njih?

Mnemonika oz. mnemotehnika

Mnemotehnike so napredne tehnike za izboljšanje spomina, ki pomagajo pri zapomnitvi informacij skozi uporabo asociacij, vizualizacij, rim, okrajšav ali zgodb. Te metode omogočajo možganom, da informacije obdelajo na bolj kreativen in globlji način.

Vse od teh tehnik so lahko zelo učinkovite, vendar metode same po sebi zahtevajo precej vaje in učenja. Šele, ko boste metodo dodobra osvojili, boste z njo lahko napadli učenje.

Te tehnike uporabljajo tudi svetovni prvaki na tekmovanjih v spominu.

• Okrajšave: Ustvarjanje besede ali fraze iz prvih črk skupine besed. Poenostavljen primer: ROB za pomnjenje barv (rdeča, oranžna, bela).
• Palača spomina (memory palace): izberite si prostor, ki ga dobro poznate, in si v mislih razporedite informacije, ki se jih morate naučiti po različnih točkah tega prostora. Ko boste želeli informacijo priklicati, se v mislih sprehodite po tem prostoru.
• Zgodbe: Povezovanje serije informacij v logično ali absurdno zgodbo, kjer vsak element predstavlja del informacije, ki jo je treba zapomniti.
• Feynman tehnika: predstavljajte si, da morate snov, ki se jo učite, razložiti petletnemu otroku. To pomeni, da morate snov poenostaviti in jo res dobro razumeti. Super način, da odkrijete, kje imate luknje v znanju.
• Dvojno kodiranje: informacije predstavite tako v besedni kot vizualni obliki. Narišite diagram ali si predstavljajte sliko v glavi, medtem ko hkrati berete ali poslušate snov.

Kako deluje mnemonika?

Mnemotehnike delujejo tako, da krepijo nevronske povezave in omogočajo več kontekstualnih povezav za posamezne informacije, kar olajša njihov priklic. Z uporabo vizualnih, prostorskih in emocionalnih asociacij mnemotehnike spremenijo abstraktne informacije v nekaj konkretnega in lažje dostopnega.

Vseh tehnik mnenmonike je preveč, da bi vsako podrobno opisali. Raziščete jih lahko sami. Glavno pravilo pa je – redna vaja prinaša rezultate!

8. Zapiši si vprašanja, če ti kaj ni jasno

V procesu učenja je popolnoma normalno, da naletimo na področja, ki nam niso takoj jasni. Postavljanje vprašanj je ključni del učnega procesa. Vaša radovednost je gonilo učenja in razvoja. Nejasnosti si zapišite in jih naslednjič pri tem predmetu postavite učitelju oz. profesorju. Ne bojte se spraševati!

9. Sprotno učenje

Verjetno ste to slišali že milijonkrat, pa vseeno. Sprotno učenje vam pomaga obvladati šolsko snov brez panike zadnjih minut pred testi in izpiti. Predstavljajte si, da je učenje kot gradnja stolpa iz lego kock – veliko lažje je dodajati nekaj kock vsak dan, kot pa poskušati zgraditi cel stolp v eni uri.

Poleg tega, ko se učite sproti, snov resnično razumete in zacementirate v spomin namesto da jo samo začasno shranite.

10. Naspite se

Spanje ni samo čas, ko se naše telo odpočijejo od dnevnih naporov – je ključno obdobje, ko se v naših možganih odvijajo procesi, pomembni za učenje in spomin. Med spanjem se dogajajo faze globokega počitka, ki omogočajo, da se informacije, pridobljene čez dan, “prečistijo” in ustrezno shranijo v dolgoročni spomin. Med spanjem se iz možganov čistijo tudi toksini in nepotrebne informacije. Kvaliteten spanec izboljša kreativnost in boljše reševanje problemov.

• Rutina: poskušajte iti spat in se zbujati ob približno istem času vsak dan, tudi ob vikendih.
• Spalno okolje: vaša soba naj tiha, temna in hladna
• Omeji uporabo telefona: izogibaj se zaslonom vsaj eno uro pred spanjem, saj modra svetloba, ki jo oddajajo, lahko moti vašo sposobnost, da zaspite. Če to ne gre, uporabi vsaj rumeni filter za zaslon.

10. Nagrade za uspešno opravljene faze učenja

Nagrade za uspešno učenje so kot češnje na vrhu torte – dajejo dodatno motivacijo in zadovoljstvo po trdem delu. Res je pomembno, da je učenje na prvem mestu. Šele ko boste dosegli zastavljen cilj (recimo 8 pomodoro seans), si privoščite nagrado. To je lahko 30min igranja na telefonu ali PCju, šport, druženje … Karkoli vas razveseli.

11. Razbij cilj na manjše dele

Joj, moram se naučiti cel zvezek. Razbij cilje na manjše dele! Kot bi recimo jedel veliko pico. Ne moreš pojesti cele na enkrat, ampak se je lotiš kos za kosom. Enako velja pri učenju. Učno snov razdeli na logične segmente in manjše naloge. Obdeluj eno po eno in tako boš prišel do cilja z manj stresa in naloga ne bo izgledala tako strašna.

12. Glasno ponavljanje

Glasno ponavljanje je tehnika, ki se morda zdi preprosta, a je neverjetno učinkovita. Ko informacije ponavljate na glas, ne samo da vidite ali berete snov, ampak jo tudi slišite, kar dodaja še eno dimenzijo vašemu učenju. Ta pristop aktivira različne dele možganov in omogoča, da informacije globlje obdelate.

13. Beli šum za dodaten fokus (white noise)

Beli šum je prav to, kar najdemo v imenu – šum. Beli šum je lahko zvok klimatske naprave, ventilatorja za zrak, ozadje v kavarni … Znanstveno dokazano pripomore pri fokusu. Pravi beli šum sicer enakomerno porazdeli zvoke čez vse zvočne frekvence, kar ustvari pomirjujočo zvočno kuliso, ki lahko izboljša koncentracijo in spomin.

Preizkusite beli šum v video posnetku ob učenju ali branju. Za pravi učinek je potrebno uporabiti slušalke!

14. Prepričajte se, da je zanimivo

To sicer ni uradna metoda, je pa dober nasvet. Ko smo se sami učili, je bilo veliko snovi “bednih” in “kar nekaj”. V vsakem razredu je nekaj učencev, ki zares blestijo. Enega izmed njih smo vprašali kaj dela drugače od nas, da je tako uspešen. Rekel je:

Za vsako snov se poizkušam mentalno prepričati, da mi je zanimiva. Ne glede na to, ali me snov zanima ali ne – bom že našel nekaj zanimivega.

Nekaj zanimivih dejstev o učenju

Zbrali smo še nekaj nadvse zanimivih dejstev o učenju, ki bodo vaše možgane opremili z dodatnimi supermočmi.

• Možgani se med učenjem dejansko spreminjajo in oblikujejo nove nevronske povezave
• Veččutno učenje je bolj učinkovito – pisanje zapiskov, vizualizacija, uporaba barv, ponavljanje na glas…
• Spanje izboljša spomin!
• Učenje z glasbo lahko pomaga (v mislih imamo predvsem mirno glasbo, brez vokalov). Recimo klasična.
• Poučevanje drugih je lahko izvrstna metoda učenja
• Možgane je možno ukaniti (mnemonika)
• Zanimanje o temi olajša učenje
• Šport in vadba krepita tudi vaše možgane – ne pozabite se razmigati.
• Čas v naravi zmanjša kognitivni stres in posledično se boste učili bolj

Tako, prišli smo do konca članka. Ne pozabite, da je učenje potovanje, polno odkrivanj in radovednosti. Vsaka napaka je priložnost za učenje in vsak uspeh razlog za praznovanje. Bodite radovedni ter pogumni in si dovolite raziskati različne načine učenja.

Katero metodo uporabljate vi? Smo še kakšno pozabili? Zapišite v komentar.

Potrebujete dodatno podporo?

Če ti strategije ne zadostujejo ali pa se pojavljajo specifične težave (npr. disleksija, motnje pozornosti ipd.), je priporočljivo poiskati strokovno pomoč. Na voljo so vam običajne inštrukcije (klik), ki so do izboljšanja rezultatov spravile že nešteto dijakov in učencev. Za bolj kompleksne primere pa bo pravi naslov naš specialni pedagog. Več o njem preberite na povezavi.